Glavni parametri in pogoste težave hidravličnih črpalk
Glavni parametri
Glavni parametri hidravlične črpalke vključujejo tlak, hitrost, prostornino in pretok, moč in učinkovitost itd.
(1) Tlak
① Dejanski izhodni tlak hidravlične črpalke med delovanjem se imenuje delovni tlak. Med delovanjem hidravličnih črpalk se delovni tlak črpalke spreminja z obremenitvijo (prilagoditev tlaka), to pomeni, da večja kot je obremenitev, višji je delovni tlak črpalke in obratno, delovni tlak črpalke je manjši; Lahko pa se stabilizira pri eni ali več nastavljenih vrednostih s pomočjo ventila za regulacijo tlaka ali črpalke s konstantnim tlakom (enostopenjska regulacija tlaka ali večstopenjska regulacija tlaka); Za sistem proporcionalnega krmilnega tlaka se bo tlak črpalke spreminjal z vhodnim signalom (tokom) ventila za proporcionalni regulacijski tlak.
② Nazivni tlak Pn je najvišji tlak, ki lahko neprekinjeno deluje v normalnih delovnih pogojih v skladu s preskusnimi standardi, kar se imenuje nazivni tlak hidravlične črpalke. Nazivni tlak je znan tudi kot nazivni tlak. Nazivni tlak hidravlične črpalke je omejen z dejavniki, kot sta strukturna trdnost in puščanje same črpalke, in preseganje te vrednosti se šteje za preobremenitev.
③ Najvišji dovoljeni tlak pmax je v skladu s preskusnimi standardi najvišji tlak, ki presega nazivni tlak in omogoča kratkotrajno delovanje, kar se imenuje največji dovoljeni tlak hidravlične črpalke (imenovan največji tlak).
④ Razlika v tlaku med tlakom v izpustni odprtini in tlakom v sesalni odprtini hidravlične črpalke se imenuje razlika v tlaku hidravlične črpalke. Običajno je vhodni tlak črpalke zelo nizek, približno nič, zato se lahko v mnogih primerih kot nadomestek uporabi izhodni delovni tlak p črpalke.
Zakonita merska enota za hidravlične sisteme in tlak komponent (delovni tlak, nazivni tlak, največji tlak itd.) na Kitajskem je Pa (Pa, N/m2). Ko je tlak visok, se za izražanje uporablja MPa (megapaskal) (1MPa=106 Pa). Tlak mora biti v skladu s serijo tlakov, določeno v GB/T 2346-2003
